Odstop terjatev olajša poslovanje

odstop-terjatev-olajsa-poslovanje

Če se ne želimo ukvarjati s terjatvami in problematičnimi kupci, se lahko odločimo za odstop terjatev. S tem hitro pridemo do svojega denarja, predvsem pa se uspemo izogniti mnogim komplikacijam, ki lahko nastanejo, če moramo imeti odprte terjatve dlje časa pod nadzorom. Preprečimo tudi izgube in se izognemo morebitnim neplačilom. To so zelo prepričljive prednosti, seveda pa moramo najprej dobiti ustrezne rešitve, s katerimi se lahko terjatev rešimo.

Za odstop terjatev imamo več možnosti, odvisno od tega, s kakšno situacijo se soočamo in kakšen cilj bi radi dosegli. Vsako podjetje ima opravka z različnimi terjatvami in mora samo ugotoviti, kakšna rešitev pride najbolj v poštev, seveda pa lahko za nasvet vprašamo tudi strokovnjake.

Odstop terjatev v primeru težav

Najbolj značilen je odstop oziroma odkup terjatev v primeru, da imamo s kupci kakšne težave. Predvsem se tu pojavljata dva problema:

  • Zamude zaradi slabe plačilne discipline
  • Neplačila zaradi finančnih težav

V obeh primerih imamo nevšečnosti, za katere nismo sami krivi, nam pa lahko močno otežijo normalno poslovanje. Veliko dela bomo imeli že z upravljanjem terjatev, morali bomo slediti stanju in preverjati morebitna plačila, seveda pa je treba kupca tudi opomniti in morda opraviti izvršbo. Pa tudi na ta način se ne bomo vedno dokopali do svojega denarja.

Odstop terjatev v takšni situaciji močno poenostavi celotno zadevo. Terjatve namreč enostavno prodamo, v zameno dobimo plačan določen znesek, nekoliko nižji od zneska vseh računov. Ob tem terjatve odstopimo in se z njimi ukvarja kupec. S takšnimi dejavnostmi se ukvarjajo podjetja, ki nudijo različne finančne storitve.

Odstop terjatev pred datumom zapadlosti

Včasih pride odstop terjatev v poštev tudi pred datumom zapadlosti oziroma tudi v primeru, da s terjatvami nimamo kakšnih posebnih težav. Tudi če poslujemo z zanesljivimi kupci, ki redno plačujejo svoje obveznosti, bomo namreč imeli nekaj dela z upravljanjem terjatev. Poleg tega bo treba čakati na plačilo, včasih prav do datuma zapadlosti, kar je zelo neugodno, če želimo hkrati kupcu ponuditi dobre plačilne pogoje in dolge roke.

Odstop terjatev nam spet poenostavi delo. Že takoj ob izdaji računa lahko terjatve prevzame faktor, ki bo sam poskrbel za upravljanje in izterjavo pri kupcu. Sami dobimo poplačan znesek z računa, in to že v 24 urah, torej na denar ne bo treba čakati, s terjatvami pa ne bomo imeli več dela. Faktor sam skrbi za to, da sledi plačilom in pridobi denar od kupca.

Podjetja za odstop terjatev

Na tem področju so nam torej na voljo dokaj praktične rešitve, s katerimi se izognemo mnogim težavam. Predvsem pa pričakujemo, da bomo lahko dobili denar za svoje delo. A dobre izkušnje se lahko nadejamo le, če pri tem sodelujemo z uglednim podjetjem, ki nudi prilagodljive finančne rešitve. Tako bomo morali izbrati ponudnika, ki se nam kar najbolj prilagodi in lahko zagotovi odlično izkušnjo na vsakem koraku. Na srečo je odstop terjatev skoraj vedno zelo ugoden, kar velja predvsem za faktoring. Za zapadle terjatve, ki jih bo težko izterjati, ne moremo pričakovati tako visokih zneskov, a vseeno dobimo vsaj nekaj denarja, ki ga sicer ne bi nikoli videli.

Izterjava – kako poteka zbiranje dolgov?

Izterjava

Izterjava dolgov je postopek izplačevanja dolgov, ki jih dolgujejo posamezniki ali podjetja. Organizacija, ki je specializirana za izterjavo dolgov, je znana kot zbirna agencija ali zbiralec dolgov. Večina agencij za zbiranje sredstev deluje kot zastopniki upnikov in pobira dolgove za določeno pristojbino ali odstotek celotnega dolgovanega zneska.

Malo zgodovine

Izterjava dolgov je prisotna odkar obstaja dolg in je starejša od same zgodovine denarja.  Zbiranje dolgov sega v starodavne civilizacije, kjer so dolžnik in dolžnikov zakonec, otroci ali uslužbenci bili prisiljeni v suženjstvo, če dolga niso mogli poplačati.  

Kdo je dolžnik?

Oseba, ki dolguje račun ali dolg je dolžnik. Dolžniki morda ne bodo plačali iz različnih razlogov: zaradi pomanjkanja finančnega načrtovanja ali prekomernega prevzema obveznosti; zaradi nepredvidenega dogodka, kot je izguba službe ali zdravstvene težave; spor ali nesoglasje glede dolga ali kaj se zaračunava; ali nepoštenost bodisi upnika bodisi dolžnika. Dolžnik je lahko oseba ali subjekt, kot je podjetje. Za zbiranje dolgov od posameznih oseb veljajo veliko bolj omejevalna pravila kot za izterjavo podjetij.

Praksa zbiranja

Zbiralci dolgov so lahko zelo motivirani, da prepričajo dolžnike, da plačajo dolg. Te prakse lahko ureja država, v kateri poteka zbiranje. Zbirnim agencijam je včasih dovoljeno da stopijo v stik s posamezniki, ki niso dolžniki, ponavadi v poskusu da najdejo dolžnika, vendar brez navedbe dolga. Včasih lahko oseba stopi v stik z zbiralcem, čeprav ni povezana z dolgom ali dolžnikom. Takšni primeri vključujejo žrtve kraje identitete in ljudi, ki so jih napačno ciljali zaradi podobnega imena.

Ni nujno da sorodniki umrlih oseb plačajo dolgove umrlega, toda dolgove mora plačati pokojnikova zapuščina. Če pa je umrla oseba solastnica nepremičnine, ki je zavarovana z njihovim dolgom, lahko upnik prisili prodajo nepremičnine za poravnavo dolga.

Mednarodno zbiranje dolgov je specializirano področje. Ni veliko podjetij specializiranih za to vrsto zbiranja, saj lahko zbiranje zahteva, da njihovi zaposleni komunicirajo v več jezikih in imajo znanje o pravnih sistemih, zakonih in predpisih vseh držav, v katerih delujejo. Komuniciranje s tujim dolžnikom se lahko zgodi v jeziku, ki se razlikuje od tistega, ki se uporablja v državi upnika. Nekateri zbiralci dolgov se bodo povezali s partnerskimi agencijami za zbiranje dolga, pri čemer bo vsaka agencija vključena v postopek zbiranja, seznanjena z zakoni in jeziki države v kateri deluje z namenom, da bo zbiranje dolga potekala preko lokalne agencije, tudi če je dolžnik v drugi državi.

Odstop terjatev – cesija ali cesijska pogodba

terjatve v podjetništvu so pereča problematika

Na začetku je potrebno povedati, kaj pomeni terjatev. Terjatev je pravica, da zahtevamo od podjetja ali končnega uporabnika plačilo dolga, in sicer v določenem roku. Vsi vemo, da podjetje po končanem delu izstavi račun. Vsak račun pa ima tudi rok plačila. Če se ta preseže, se dolžniku pošlje opomin. Pogosto pa dolžnik opomin jemlje preveč neresno, zato se mora podjetje v tej situaciji znajti na povsem drugačen način. Ta pot je ponavadi sodna pot, čeprav je izjemno dolga in na začetku ne vemo, kako se bo sploh končala.

Terjatev je torej pravica, ki je zasnovana na premoženjsko-pravnih ter drugih razmerjih, ki od določene osebe zahteva plačilo dolga, dobavo stvari ali pa celo opravo storitve. Nastanejo pa predvsem zaradi različne dinamike v poslovnem-pravnem procesu. Večina podjetij dandanes posluje z odloženim plačilom. Posebna oblika terjatve pa je dolgoročna terjatev. Ta zapade v plačilo v obdobju, ki je daljše od enega leta. Poleg tega poznamo tudi kratkoročno terjatev, ki zapade v plačilo v obdobju, ki je krajše od enega leta.

Kaj torej pomeni odstop terjatev?

Odstop terjatev ali bolj natančno odstop terjatev s pogodbo je pravni posel, pri katerem odstopnik, ki ga strokovno poimenujemo cedent, odstopi terjatev prevzemniku oziroma cesionarju. Namen je izpolnitev ter zavarovanje terjatev. V tovrstni pravni postopek so tako vpletene tri stranke: odstopnik, prevzemnik ter odstopljeni dolžnik. Odstop terjatev lahko poimenujemo tudi cesija ali cesijska pogodba.

Znana sta dva tipa odstopa terjatev

Na našem ozemlju tako poznamo dve vrsti cesije. Govorimo lahko o odstopu terjatev v izterjavo ter o odstopu terjatev namesto izpolnitve. V gospodarstvu se pojavljata kar pogosto.

Pri odstopu namesto izpolnitve odstopnik prevzemniku odstopi terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveze. Ko skleneta cesijsko pogodbo, odstopnikova obveznost ugasne do zneska odstopljene terjatve. To je lahko za prevzemnika negativno, v primeru, če odstopljeni dolžnik ne poravna terjatve. Za njo ne odgovarja več odstopnik, ampak mora na podlagi pogodbe uvesti sodni postopek za izterjavo terjatve. Če pa prevzemnik izterja več, kot je na primer znašala terjatev, pa mora odstopniku razliko seveda predati.

Če pa govorimo o odstopu v izterjavo, pa odstopnik namesto plačila terjatve prevzemniku odstopi terjatev samo v izterjavo. Terjatev tako ugasne šele, če ali ko prevzemnik izterja terjatev. Odstopnik je do tedaj v razmerju do prevzemnika. Prevzemnik mora tudi vsak presežek, ki ga je izterjal, predati odstopniku. Odstopljenega dolžnika pa se obvesti, da je prišlo do prenosa terjatve, ta pa ve, komu izpolni terjatev.

Posojilo za obratna sredstva ni slaba odločitev

Običajno govorimo o posojilih oziroma o kreditiranju bank takrat, kadar se podjetja ali podjetniki odločijo za velike investicije, za katere bodo posojila odplačevali dolgo vrsto let – na primer za izgradnjo proizvodne stavbe, v kateri bodo opravljali dejavnost. Vendar pa nepremičnine, stroji in podobno niso edino, kar podjetje potrebuje za nemoteno poslovanje. Včasih takšne izjemne investicije niso nujne, potrebna pa so obratna sredstva – tista, ki lahko spreminjajo svojo obliko in brez katerih pri poslu dejansko ne gre.

Kaj so obratna sredstva? To so vse tiste oblike vrednosti, ki niso dolgoročne, temveč spreminjajo svojo obliko. Spremenijo se b roku enega leta, običajno pa še veliko prej – včasih prihaja do sprememb celo iz dneva v dan.

Za katera obratna sredstva velja vzeti posojilo?

Tista obratna sredstva, na katera najprej pomislimo, je stanje na transakcijskem računu. Denar na računu vsekakor spada pod obratna sredstva, vendar ima vedno svoj namen. In eden najbolj pogostih je nakup zalog. Zaloge so obratna sredstva, v katere se pogosto vložijo velike vrednosti, saj med nje spada tako material, ki je potreben za proizvodnjo izdelkov ali opravljanje neke storitve, kot tudi končani izdelki, pripravljeni na prodajo. Dokler do prodaje ne pride, so izdelki v skladišču naša obratna sredstva, ko jih prodamo, pa se pretvorijo – postanejo terjatve. In ko je faktura za prodajo poravnana? Takrat se iz terjatve spremenijo v denar na računu, ta pa se ponovno vloži v material za izdelke. Vrste obratnih sredstev so torej med seboj neločljivo povezane, brez njih pa lahko podjetje hitro zapre svoja vrata, saj ne more poslovati.

Večina podjetij torej veliko sredstev vloži v obratna sredstva. So pa seveda tudi izjeme, na primer nekatere umetniške in intelektualne storitve. Oseba, ki se ukvarja z vodenjem prireditev, tako ne potrebuje nobenih zalog, saj delo opravi s svojo spretnostjo, njena obratna sredstva pa so bolj kot ne zgolj terjatve in stanje na računu.

Ker so obratna sredstva večinoma pogoj, da lahko delamo, je zanje vsekakor dobro vzeti tudi posojilo, kadar drugače ne gre.

Obratna sredstva in krediti za njihovo financiranje

Investicije, poslovne terjatve, kratkoročne časovne razmejitve, znanje, zaloge. Vse to in še več so obratna sredstva.

Vsi vemo, da za uspešno vodenje podjetja potrebujemo ustrezno znanje, določene veščine, samozavest, nekaj denarja in seveda veze i poznanstva. To je nekakšen recept za uspešno pot vsakega podjetnika. Ne glede na izobrazbo podjetnika, je zelo pomembno, da je podjetnik tudi ekonomsko pismen. Ker se podjetniki konstanto srečujejo s takšnimi in drugačnimi izrazi, ki zadevajo podjetništvo in pravo, je dobro imeti določene izraze in definicije v malem prstu. Poleg tega pa se podjetniki velikokrat pogovarjajo z investitorji, dobavitelji in pravniki, ki uporabljajo določene izraze. Poleg vsega znanja pa vsako podjetje potrebuje računovodski servis, ki bo skrbel za podrobnosti glede zakonodaje, izplačil, računov… Zelo pogost izraz v svetu podjetnikov je obratna sredstva. Kaj pomenijo in kaj predstavljajo?

Denar v podjetju ni le denar v fizični obliki, torej denar v sefu ali kakšnem skritem predalu. Lahko rečemo, da denar v podjetju predstavlja vse kar vidimo in vse kar vemo oziroma znamo. Torej nekaj kar lahko vložimo in iz tega nekaj tudi dobimo. Temu tudi rečemo obratna sredstva. Ta se vložijo v določeni obliki in v procesu poslovanja spremenijo obliko v druga sredstva. Za boljše razumevanje kaj obratna sredstva pomenijo navajamo primer. tipičen primer takšnih sredstev so zaloge, ki so namenjene neposredni prodaji. Seveda je želja, da se vsakršne zaloge čimprej znebimo, zato se zaloge po prodaji spremenijo v denarna sredstva. Ponavadi se obratna sredstva obrnejo v roku enega leta. Sredstva, ki se obrnejo v roku enega leta so zelo pomembna z vidika poslovanja. Namreč pomenijo sodelovanje in izmenjavo tako s končnimi strankami kot z dobavitelji. Če pri izkoriščanju obratnih sredstev nismo učinkoviti, to lahko zavira uspešno poslovanje podjetja in pripelje do črnega scenarija. Kot pravi pregovor, vedno je potrebno imeti nekaj za deževne dni. Enako lahko trdimo za obratna sredstva. Ta naj bodo vedno na voljo. V kolikor pa si ne moremo zagotoviti ustrezne količine sredstev pa je tu na voljo najpogostejša oblika financiranja obratnih sredstev, kredit.