Davčna blagajna oziroma njena uporaba je postala obvezna od 2. januarja 2016 dalje. Leto 2015 je namreč veljalo kot poskusno obdobje. Obvezna je za izdajatelje računov, za poravnavo katerih se pričakuje gotovinsko plačilo. Izjema so dejavnosti, za katere v slovenskem sistemu DDV ni treba izdajati računov. Drug možni način izdajanja računov je preko vezane knjige računov – v papirni obliki. Če se uporabnik odloči za to možnost, mora podatke v roku 10 delovnih dni od izdaje računa vnesti v informacijski sistem finančne uprave preko interneta. Sprva je bilo predvideno, da bo uporaba vezanih knjig računov dovoljena samo še do izteka tega leta, potem pa bodo vsi zavezanci morali preklopiti na davčne blagajne, ampak je prišlo do sprememb. Tako se jih bo lahko uporabljalo še naprej. Na tak način namreč še vedno posluje kar 22 % od vseh zavezancev.
Daljši čas za posredovanje podatkov iz vezane knjige računov
Spremembe, ki bodo vpeljane z novim letom, se nanašajo tudi na to, da bo rok za prenos podatkov o računu v informacijski sistem finančne uprave daljši. Ne bo šlo le za 10 delovnih dni. Podatke bodo zavezanci dolžni posredovati do 10. dne v mesecu za pretekli mesec, kar pomeni, da bodo imeli do 40 dni časa. Za prenos podatkov je na voljo aplikacija mini blagajna, ki se jo da brezplačno prenesti na pametni telefon ali tablico.
Katere podatke morajo sporočiti zavezanci?
Zavezanci morajo, preden izdajo prvi račun, sporočiti naslednje podatke: na kakšen način nameravajo izdajati račune v vsakem lokalu posebej (papirnato ali v elektronski obliki), določiti je potrebno tudi oznake poslovnih prostorov in šifre za blagajnike. V primeru, če zavezanci ne posredujejo teh podatkov, jih lahko doleti visoka denarna kazen.
Novost glede tega, komu ni treba izdajati računov
Junija 2017 je prišlo do spremembe pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Tako nepridobitnim organizacijami, ki imajo manj kot 5.000 evrov letnih prihodkov, ni več treba izdajati računov.
Spremembe za zavezance z območij brez signala
Popravki se nanašajo tudi na male zavezance, ki račune izdajajo v papirni obliki, živijo pa na odročnih lokacijah, kjer ni signala za internet. Za nemoteno poslovanje bodo morali pridobiti potrdilo agencije za telekomunikacijska omrežja in storitve, da na njihovem območju ni ponudnika, ki bi zagotavljal internetno povezavo.
Vir: Delo